Sušilnik za polže

Ko se med procesom čiščenja odpadne vode nastane blato, ostane v tekočem stanju in ima velik volumen, zaradi česar ga je težko prevažati. Da bi zmanjšali vsebnost vode in dosegli minimalno vsebnost vlage v blatu, je potreben postopek odvodnjavanja. Ta postopek zmanjša skupni volumen blata ter olajša ravnanje z njim in njegov prevoz.

Blato je neizogiben stranski produkt procesa čiščenja odpadne vode v čistilnih napravah in kanalizacijskih sistemih. Nepravilno obdelan in odložen mulj, ki se izpusti v okolje, neposredno prispeva k sekundarnemu onesnaževanju vodnih teles in ozračja ter negativno vpliva tudi na ekološko okolje in človeške dejavnosti. To predstavlja resno grožnjo, ki zahteva skrbno izvajanje obdelave mulja.

V čistilnih napravah za odpadne vode razlikujemo tri vrste blata: fizikalno-kemijsko blato, biokemično blato in mešano blato, ki vsebuje tako fizikalno-kemijske kot biokemične sestavine.

Ta nova tehnologija združuje spiralni pritisk z dinamičnimi in statičnimi obroči, s čimer zagotavlja energetsko učinkovito in ekonomično obdelavo. Zaradi neprekinjenega gibanja dinamičnih in statičnih obročev se valj samodejno čisti, odprtine filtra pa ostanejo brez zamašitev. S tem odpade potreba po visokotlačnem pranju, kar prinaša znatne prihranke industrijske vode (ena sama enota lahko letno prihrani do 13.000 ton vode).

Počasno vrtenje glavnega vijakastega greda (3–5 obratov na minuto) zmanjšuje mehansko obrabo opreme in podaljšuje njeno življenjsko dobo. Poraba energije glavne enote je manjša od 1,1 kWh, en sam stroj pa lahko prihrani do 50.000 kWh na leto. Ta tehnologija ni le učinkovita, temveč omogoča tudi znatne prihranke energije, kar prinaša številne prednosti v industrijskih obratih.

Druga generacija dehidratorjev ima dvakrat večjo zmogljivost obdelave kot prva generacija. Model ATT PDM 300/3 lahko učinkovito obdela blato, nastalo pri obdelavi 10.000 ton odpadne vode, kar znaša približno 120–150 ton blata. Ta povečana zmogljivost obdelave omogoča učinkovitejše ravnanje z večjimi količinami blata in zagotavlja prožnost za izpolnjevanje raznolikih potreb čistilnih naprav.

Ta tehnologija omogoča naravno uravnoteženje notranjega tlaka kaše v odseku za odvodnjavanje. Posledica tega je učinkovitejše in enakomerniejše obremenjevanje dinamičnih in statičnih obročev. Zaradi te uravnotežene prilagoditve tlaka imajo obroči daljšo življenjsko dobo. Ta funkcionalnost zagotavlja stabilno in zanesljivo delovanje odvodnjevalnika ter prispeva k njegovi trajnosti in zanesljivosti.

Zeleni načrt in varstvo okolja sta ključna vidika tega sistema. Celoten stroj je zaprt, kar omogoča neposredno opazovanje procesa. Ohišje je enostavno razstaviti in ponovno sestaviti, kar zagotavlja, da ne pride do uhajanja odpadne vode, ter odpravlja tveganje sekundarnega onesnaževanja. Poleg tega je naprava zasnovana tako, da deluje z minimalnim hrupom, manj kot 45 decibelov (dB). To zagotavlja prijetno in civilizirano delovno okolje v prostoru, kjer se obdeluje mulj. Ta sistem prispeva k prijetnejšemu okolju ter omogoča udobno in okolju prijazno delovanje.

Zahvaljujoč avtomatskemu krmilnemu sistemu je mogoče program nastaviti za avtonomno delovanje brez prisotnosti operaterja, kar omogoča učinkovito obdelavo blata tudi brez stalnega nadzora osebja. Ta lastnost je še posebej koristna pri obdelavi velikih količin blata, saj poenostavlja delovanje in zagotavlja prožnost pri upravljanju procesa odvodnjavanja.

Filtrska enota je sestavljena iz med seboj povezanih statičnih in dinamičnih obročev, skozi katere poteka navojna gred. Suspenzija se med potovanjem skozi sistem popolnoma dehidrira z mehanskim pritiskom in filtracijo, pri čemer je v sistemu spiralnih obročev izpostavljena pritisku in stiskanju, kar omogoča odstranjevanje odvečne vode iz suspenzije in doseganje dehidracije. Suspenzija se stiska, medtem ko se filtrat loči in odteče iz filtracijskega niza skozi odprtine v statičnih in dinamičnih obročih.

1. Gnojnica iz rezervoarja za gnojnico se črpa v dozirni rezervoar za gnojnico. Količina gnojnice se uravnava z merjenjem nivoja v dozirnem rezervoarju, morebitna presežna gnojnica pa se prek povratne cevi vrne v rezervoar za gnojnico.
2. Blato se v koagulacijskem rezervoarju s pomočjo mešalnika temeljito premeša s koagulantom, da nastane koagulirano blato. Optimalni premer flokov je približno 5 mm.
3. Koagulirano blato se koncentrira.
4. Koncentrirana kaša se še naprej premika v smeri vrtenja vijačnega greda, pri čemer se pod notranjim tlakom, ki ga ustvarja protitlak, popolnoma izsuši.
5. Odvodnjeno blato se iztisne iz prostora med pritiskalnimi ploščami in telesom vijaka. Pri izpraznjevanju blata plošče izvajajo pritisk nazaj, telo vijaka pa pomaga pri odstranjevanju blata iz filtra. Zmogljivost obdelave blata in vsebnost vlage je mogoče prilagoditi s spreminjanjem hitrosti vrtenja vijakove gredi in razmika med pritisknimi ploščami.

1. Mulj, ki nastane pri koagulacijskem usedanju industrijskih odpadnih voda.
2. Presežek aktivnega blata iz industrijskih odpadnih voda
3. Presežek aktivnega blata iz javnih čistilnih naprav
4. Mulj iz postopka čiščenja vode in gnojilo
5. Ločevanje trdnih snovi in tekočin v proizvodnem procesu tovarne.

1. Zmogljivost opreme za odvodnjavanje blata je treba prilagoditi znotraj ustreznega območja, da se preprečijo pogosta nihanja sistema in negativni vpliv na učinkovitost čiščenja, ki ga povzroča nenadno povečanje obremenitve. Pretok mulja, pretok flokulanta in diferencialna hitrost morajo biti prilagojeni spremembam koncentracije mulja. Pretok flokulanta in diferencialna hitrost se povečata, če se povečata pretok mulja ali koncentracija mulja. Pretok flokulanta in diferencialna hitrost se zmanjšata, če se zmanjša pretok blata ali koncentracija blata.
2. Izbira flokulanta mora biti primerna za doseganje optimalnih rezultatov obdelave ob minimalni porabi. Vrsta in odmerjanje flokulantov sta odvisna od kakovosti sredstva, lastnosti suspenzije, zasnove opreme in obratovalnih pogojev.
3. Delovanje mlinčka je treba upoštevati skupaj s podatki o navoru, da se določi optimalno območje diferencialne hitrosti. Priporočljivo je uporabiti nižje diferencialno razmerje, da se dosežejo boljši rezultati predelave in prihranki pri stroških brez zamašitev, hkrati pa se še vedno izpolnijo zahteve glede zmogljivosti predelave.
4. Osebje na terenu mora nenehno opazovati, prilagajati in usklajevati operativne parametre v odziv na spremembe. Opazovanja in prilagajanja je treba izvajati redno, osebje pa mora delovati odgovorno in previdno, da se doseže najboljše in relativno stabilno delovanje vseh operativnih parametrov.
5. Redno preverjajte učinkovitost delovanja naprave. Če opazite motnost v ločevalni tekočini (filtratu) ali zmanjšanje vsebnosti trdnih snovi, ugotovite vzroke in sprejmite konkretne ukrepe za njihovo odpravo.
6. Redno spremljajte učinek odvodnjavanja blata. Če opazite zmanjšanje vsebnosti trdnih snovi, analizirajte situacijo in sprejmite ustrezne ukrepe.
7. Redno spremljajte delovne pogoje opreme za odvodnjavanje blata in v primeru kakršnih koli izrednih situacij sprejmite korektivne ukrepe, da se zagotovi normalno delovanje.
8. Poskrbite, da si vsak dan vzamete dovolj časa za izpiranje sušilnika. Ko se mulj popolnoma posuši, je napravo težko očistiti.
9. Redno izvajajte opazovanje, pregledovanje in vzdrževanje stroja v skladu z zahtevami in navodili za napravo za odvodnjavanje mulja.
10. Bodite pozorni na obrabo sušilnika in ga po potrebi zamenjajte.